Janezu Lotriču je preboj v svetovno elito uspel l.1996 z vlogo Cania (I Pagliacci) v Dunajski Državni Operi, kjer je potem do konca l.2007 nastopil v 117 predstavah v 13 različnih operah. Ko ga je znani kritik revije Grammophone J. Steane na Dunaju slišal kot Manrica (Trubadur), je zapisal:

»Njegovi `Mal reggendo; `Ah si, ben mio` in `Riposa, o madre` so bili tako blagoglasni, izrazni in čisti, da sem se začel spraševati, ali ni morda Carusov glas v času, ko je pel v Metropolitanki Trubadurja, zvenel podobno.«

Lotrič je veliko nastopal na Dunaju in po vsem svetu, pel pa je tudi v najbolj preztižnih opernih hišah: Deutsche Oper Berlin (Manrico), La Scala (Manrico, Calaf), Covent Garden (Calaf), Opera Bastille (Hoffman, Arnoldo V. Tell, Bacchus), Zurih (Mannrico, Ernani,Bacchus), Bayerische Staatsoper (Bacchus), MET (Alfred v Fledermaus) ,Tokio (Otello, Calaf, Radames)…

Redno je nastopal skupaj z najbolj cenjenimi glasovi opernega sveta, med pevkami so bile to naprimer Baltsa, Cosotto, Dessay, Gruberova, Guleghina, Kirschlagger, Lipovšek, Studer, Urmana, Zajick…, med pevci pa Bruson, Burchuladze, Chernov, Furlanetto, Hampson, Nucci, Ramey…
Nič manj impresivna niso imena dirigentov, s katerimi je Lotrič sodeloval ali še sodeluje: Arena, Bareza, Conlon, Lajovic, Santi, Sinopoli, Šutej, Thieleman, Viotti, Wildner, Young.

Zaradi izjemne vzdržljivosti in prilagodljivosti glasu ter neprekosljivega obvladovanja ekstremnih višin obsega Lotričev repertoar več kot 50 značajsko povsem različnih vlog, ki sta jim skupni najvišja interpretativna in tehnična zahtevnost.

Lotrič je posnel nekaj celotnih oper, zbirko duetov in več solo recitalov. V filmu Match Point Woodyja Allena poleg Carusa slišimo tudi Janeza Lotriča.